One of the current spearhead projects in Finnish education is learning to learn. Learning strategies have been examined from a variety of perspectives. They are policies that either promote or hinder learning. They are any behaviours or thoughts that facilitate encoding in such a way that knowledge integration and retrieval are enhanced. Strategies can be practiced and learnt. Direct and indirect learning strategies formed the model of defining music students’ self-assessed learning habits in this research. The strategies dealt with here are memory, cognitive, compensation, metacognitive, affective and social strategies. Critical thinking strategies as well as deep and surface learning strategies were also observed. In this paper, a theoretical background and methodological solutions will first be presented. A significant finding comes from cross-professional collaboration of students, teachers, and professionals during the research period: it enhanced the use of strategies. Another finding, the profitable use of the workshop method, can be adopted by other fields of learning and make processes flexible and fruitful.

Eden izmed trenutno vodilnih projektov na področju vzgoje in izobraževanja na Finskem je učenje učenja. Učne strategije so preučevali z različnih perspektiv. Odločitve šolske politike lahko bolj ali manj spodbudno vplivajo na učenje. Gre za vedenje ali razmišljanje, ki spodbuja integracijo znanja in razvijanje spretnosti učenja. Učne strategije lahko vadimo in se jih lahko naučimo. V okviru te raziskave so neposredne in posredne učne strategije sestavljale model samoocenjevanja učnih navad študentov glasbe. Strategije, s katerimi smo se ukvarjali, so bile: spominske, kognitivne, kompenzacijske, metakognitivne, afektivne in socialne. Opazovali smo strategije kritičnega mišljenja pa tudi globinske in površinske učne strategije. V prispevku najprej predstavljamo teoretična ozadja in metodološke rešitve. Pomembna ugotovitev izhaja iz medsebojnega sodelovanja študentov, učiteljev in strokovnjakov v obdobju trajanja projekta, ki je pripeljalo do pogostejše uporabe učnih strategij. Tovrstno delavniško delo je mogoče koristno prilagoditi tudi za spodbujanje fleksibilnega in učinkovitega učenja na drugih področjih.